Odkritje znanstvenikov, ki morda pojasnjuje rast tumorjev
Prvič so znanstveniki opazili, da si lahko celice, ki so v "stresu", neposredno izmenjujejo genetski material. To bi lahko pojasnilo rast rakavih tumorjev.
Nova raziskava, objavljena v reviji Cell, poroča o prvič opaženem prenosu DNK med človeškimi celicami.
Celice v našem telesu, ki se znajdejo v težavah recimo zaradi sevanja ali neuspešnih poskusov delitve, se včasih povežejo z drugimi celicami, da bi jim varno predale svojo DNK.
Pri tem se med celicama oblikujejo drobne cevke, nanotubusi, ki delujejo kot nekakšni žlebovi za prenos DNK, pri čemer preneseni genski material ostane aktiven.
Odkritje bi lahko temeljito spremenilo naše razumevanje delovanja celic, piše portal Discover, ki o njem poroča.
Prenese se lahko tudi polovica kromosoma ali več
Raziskovalci zdaj preučujejo, kakšno vlogo ima ta mehanizem pri zdravju ljudi, zlasti pri razvoju raka.
"Mislim, da je bila naša raziskava pomembna zato, ker je prva dokazala, da se lahko veliki deli DNK – polovica kromosoma ali celo več – prenašajo med celicami," je za Discover povedal Peter Ly, docent na Raziskovalnem inštitutu Otroškega medicinskega centra pri UT Southwestern.
Gre za tako imenovani horizontalni prenos genov, pri katerem si gene izmenjujejo organizmi, ki niso v razmerju starš–potomec.
Ta pojav je najpogostejši pri prokariontskih mikroorganizmih (bakterijah in arhejah), pomembno vlogo pa ima tudi pri rastlinah in žuželkah.
Dokazi o horizontalnem prenosu genov pri ljudeh in drugih sesalcih so bili doslej zelo omejeni.
Raziskovalci so ga opazili med proučevanjem odziva celic na genomsko nestabilnost.
Izraz je bil prvič uporabljen v raziskavi iz leta 2015, objavljeni v reviji Carcinogenesis, kjer so raziskovalci zapisali, da genomska nestabilnost nastane, kadar so procesi vzdrževanja in podvojevanja genoma moteni.
Povzročijo jo lahko različni dejavniki, med drugim kemikalije, biološki povzročitelji, sevanje in napake med mitozo oziroma celično delitvijo.

Prenesena DNK ostane aktivna v novi celici in se deduje
Raziskovalci so prenos DNK opazovali v realnem času.
V enem od poskusov so opazovali, kako so se delci kromosoma Y iz moških celic prenesli v ženske celice.
Prenesena DNK je ostala funkcionalna, saj so se geni, značilni za moški spol, aktivirali tudi po vstopu v ženske celice.
Pokazalo se je tudi, da prenesena DNK ostane prisotna tudi po več zaporednih celičnih delitvah in lahko prejemnim celicam podeli nove lastnosti.
Tako lahko na primer geni, povezani z odpornostjo proti zdravilom, povzročijo, da postanejo prejemne celice odporne proti določenim antibiotikom.
"Prenesena DNK ni zgolj nefunkcionalni celični ostanek. Lahko vstopi v jedro druge celice in postane del njenega genoma. Ko se ta celica nato podvoji in razdeli na dve novi celici, imata obe to gensko spremembo, ki se lahko deduje skozi številne generacije," je Ly povedal za Discover.
Novi obeti za raziskovanje raka
Avtorji raziskave poudarjajo, da bi lahko imela ta izmenjava genskega materiala velik vpliv na naše razumevanje človeške biologije.
Boljše poznavanje mehanizma prenosa DNK bi lahko pomembno prispevalo k raziskavam raka, saj bi lahko rakave celice na ta način širile škodljiv genski material tudi v zdrave celice.
To vključuje alele (različice enega gena za določeno dedno lastnost), povezane z nastankom tumorjev, ali mutacije, ki povečujejo dovzetnost za raka.
"Pred nami je še veliko odprtih vprašanj. Zdaj želimo razumeti, kako razširjen je ta proces, kako je uravnavan na celični in molekularni ravni ter kakšno vlogo ima pri zdravju in boleznih ljudi, vključno z rakom," je Ly dejal v izjavi.
Ugotovitve tovrstnih raziskav pa bi po Lyjevih besedah lahko imele pomembne posledice za razumevanje razvoja rakavih genomov in nastanka obsežnih kromosomskih sprememb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
